sobota, januar 31, 2009

Sveti Primož


Sveti Primož nad Kamnikom je precej obljudena točka - vzpon ni tako zelo strm da bi ga nek kolikor toliko pokreten človek ne zmogel, pa tudi pot ni dolga, zato se ponavadi, predvsem med vikendi, tja gor valijo cele horde ljudi. Obstajajo celo taki odvisniki, ki se v ta hrib odpravijo tudi po trikrat na dan. Ampak to še ni vse, zadnjič sem slišala, da je baje enkrat letno organiziran 24 urni maraton na Svetega Primoža, kar pomeni, da ljudje vseh 24 ur v dnevu hlačajo v hrib, nazaj dol in potem spet gor. Precej čudaško početje, ne?! Znanka, ki se je udeležila tega maratona, mi je zadnjič pripovedovala, da s fantom tekmujeta v tem, kdo izmed njiju se bo v letošnjem letu večkrat znašel na vrhu hriba. In ker je zadnjič vse tako kazalo, da bo on popoldne službeno zadržan, je sklenil, da se na Primoža odpravi kar pred odhodom v službo. Je vstal ob štirih zjutraj in se celo pot veselil, da se bo ta dan prvi vpisal v knjigo vpisov. Pa se je revež zastonj veselil - ko je namreč odprl knjigo, je razočaran ugotovil, da so se pred njim vpisali že štirje - eden med njimi baje šteje že čez osemdeset let. No, mene ne bi nihče spravil v gozd takole ob štirih zjutraj, ne grem, pa tudi če mi plačate!
Mi je pa hecna ta navada ogovarjanja - navada, ki jo gojijo predvsem ljudje iz vasi. Danes je bila pot navzgor precej ledena, zatorej sem se med potjo malček "ubijala" in pizdila - seveda sem bila bolj kot ne neprimerno obuta. Si moram kupit tiste dereze za nataknit (no pa še prej kakšne dobre pohodne čevlje, da jih bom sploh imela kam za nataknit). Ko sem se takole "ubijala" in medtem za seboj zaslišala glasove, sem malo postala, z namenom da me lastniki glasov prehitijo. Trenutek kasneje se izza ovinka privali horda ljudi, med njimi rdečeličen mladec, ki me, sopihajočo, prijazno ogovori: "A kaj drsi?!" "No, res mi ne bi mogel postaviti bolj butastega vprašanja," si mislim. Precej milo ga pogledam (z blago telečjim izrazom na obrazu) in prijazno odgovorim: "Oh ne, kje pa, prav nič ne drsi!" "A nič?" se začudi. "Ne, kje pa!" nadaljujem. Ob tem se spomnim na vroče poletne dneve, ko se pri 35 stopinjah plus z vrečkami obložena vračam iz trgovine, po obrazu mi teče pot, potem me, pet korakov pred domom, kakšen od sosedov prijazno ogovori: " A ti je kaj vroče?!" Najraje bi mu odgovorila: "Ne, pravkar se mi bo zanohtalo!" a tega ne storim. Prijazno pogledam in rečem: "Ja vroče je. Ampak kaj čmo, nikoli nam ni prav." "Ja, to pa res!" ponavadi pritrdi ogovarjajoči.
Po prihodu domov sem se namočila v vročo kopel iz sandalovine - je pasalo - nato pa zmazala skoraj pol pekača biskvita. Če gre človek na Primoža, se pač zlakotni, nimaš kaj!

5 komentarjev:

Unknown pravi ...

Ja, to pa je morala biti prav simpatična dogodivščina, tale tvoj vzpon na Sveti Primož! In verjamem, da ti je bilo ob povratku domov prav toplo pri duši. Morda tudi zaradi nagovora "rdečeličnega mladca", ki se ob pogledu na "brhko mladenko", ko jo je videl takole nemočno stati na spolzki potki, pač ni mogel odzvati drugače, kot se je! :-)

Ja, res je, pri nas na podeželju (na kmetih :-) imamo čisto drugačne navade.

One "odvisnike" pa razumem, tudi sam sem kdaj in kje med njimi! :-)

LP

Marijan

Vanja pravi ...

O ja, lahko si misliš da mi je še zdaj toplo pri srcu. :)

Zgubitek pravi ...

Na začetku mojega "bregovskega" (ne morem reči planinarjenja) šetanja me je presenečalo, da prav vsi ljudje pozdravljajo drug drugega in da z veseljem vprašajo kakšno retorično vprašanje. Zelo dobro dene, ko prideš do vrha, vendar pa misel, da se še moraš spustiti, ne prija fizični nepripravljenosti. :)

Anonimni pravi ...

ampak, a misliš, da je to normalno. To, kar počne tisti par.

Sicer pa, če pa ne bi nihče pozdravil, bi se pa tudi pritoževali....


-sv3

Vanja pravi ...

Ruth, nekateri imajo res veselje do tega pozdravljanja - tudi če bi se povzpeli na krtino bi na veliko pozdravljali. :) Saj ne rečem v hribih, ko na en kilometer srečaš kakšno živo dušo, ampak ko gre človek samo v en majhen klanec pa... Ne vem, no.
Sv3der, kaj misliš?! Če bi meni morebitni partner predlagal tako tekmovanje, mu lastnoročno zavijem vrat. :)