torek, julij 17, 2007

Vrečke vrečkice

Zgodba št. 1:
V DM-u (Drogerie Markt) kupim energetsko ploščico. Ob nakupu mi prodajalka ponudi vrečko, ki jo zavrnem in obenem vprašam: "Pri vas pa vedno ponudite vrečko. Zanima me ali to počnete samoiniciativno ali imate tako naročeno?" "Vsakemu kupcu moramo obvezno ponuditi vrečko." odvrne prodajalka. "Mhm, to se mi zdi zelo neekološko. Povejte svojemu šefu, da so se stranke pritoževale, češ da ste neekološko osveščena trgovina." Prodajalka me debelo pogleda: "Saj se ni še nihče pritoževal, samo vi ste se." "Eh, saj ni važno" odvrnem, "Vi kar recite da so se drugi tudi." Vame strmita dva para izbuljenih oči - trgovka in ženska, ki stoji v vrsti za mano... Ja čudna sem, kaj češ!

Zgodba št. 2:
V Merkatorju mi trgovka ob nakupu ponudi vrečko. Moje vprašanje je enako kot v prej opisanem primeru. Trgovka odgovori: "Ne, ni nam treba dajati vrečk, toda jaz jo vedno ponudim." "Joj, zelo ste prijazni, vendar pa to ni preveč ekološko." odvrnem. "Ja saj nikogar ne silim, jaz ponudim, potem naj se vsak sam odloči ali jo bo vzel ali ne!" reče in me grdo pogleda.

Zgodba št. 3:
Spet v DM-u kupim paket robcev. Ob tem ko mi trgovka ponuja vrečko rečem: "Ne hvala! Ampak tile vaši šefi so pa kar malo zoprni s tem svojim dekretom z vrečkami, ne?!" "Ja ampak res!" odvrne trgovka. "Koliko nepotrebnega svinjanja je s to plastiko, vaše šefe bi moral nekdo malo podučiti o ekološkem obnašanju!" rečem. Trgovka prikima in reče: "Saj to niso navodila šefa, temveč direktorja. Si morete misliti kaj se je enkrat zgodilo: Direktor je prišel nakupovat v eno od poslovalnic kjer ga prodajalka ni poznala. Ob nakupu mu ni dala vrečke in jo je odpustil!" Ob njeni izjavi obe naenkrat zavijeva z očmi...

Zgodba št. 4:
Nakupujem v dupliškem Fructalu, s seboj imam svojo tekstilno vrečko, v katero zlagam nakupljeno. Prodajalka me opazuje in reče: "Joj, takih kot ste vi je pa malo." "Ja, ponavadi imam tole malho vedno s seboj." odvrnem. "A ne, te plastike je res preveč!" reče ona.

Malha iz tekstila je v moji torbici skoraj vedno prisotna. Če je nimam s seboj, kupljeno zložim v katero izmed napol praznih vrečk, ki jo imam pri sebi. Ko tehtam sadje, pa dam v eno vrečko več različnih sadežev. Kot posameznik k splošnjemu ne-svinjanju najbrž ne pripomorem dokaj veliko. Nekdo tak, kot je naprimer zgoraj opisani gospod direktor, pa bi lahko naredil bistveno več. Samo pomislite, koliko ljudi dnevno nakupuje v zgoraj omenjeni trgovini!! Razumem, da gre tu za reklamo in da ga morda celo po nedolžnem obtožujem - morda se da te njegove vrečkice tudi reciklirati (za kar spet rabimo energijo, a to je že druga zgodba)... Zakaj nebi razmišljali širše: v avstrijskem Sparu lahko kupite nakupovalno malho iz bombaža. V španskem Skunk funku vam cunje ob nakupu zložijo v lično potiskano tekstilko, ki ima dovolj dolg ročaj, da si jo po poštarsko obesite preko telesa - tako imate roke fraj, obenem pa jim delate reklamo in kar je navažnejše: malho lahko še neštetokrat uporabite...
Zdaj boste rekli, da bi z uvajanjem tekstilk kar naenkrat nastala prava poplava... Tisti mojih let se nemara še spomnite kuhinjskih servetov z logotipi pralnega praška - moja roditeljica jih ima v uporabi še ene par - Meni so najljubši tisti legendarni - z zelenimi jabolčki na beli podlagi. Ko bi se torbe naveličali, bi jo preprosto razparali in uporabili za kuhinjski servet. Zdaj boste rekli: Komu se pa da parat?! Kdo pa sploh še potrebuje kuhinjske servete?!


24 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Že leta uporabljam pralne vrečke iz blaga, takale: http://www.zibelka.si/blog/2006/06/19/lets-be-creative/
Sori Kameleonka, prosim, če lahko popraviš link, ker tukaj na Bloggerju mi ga kljub večim poskusom ne uspe in ne uspe pravilno ahrefat.

Vrečke v trgovinah zavračam, saj ponavadi nosim s seboj kakšen velik nahrbtnik, kamor natlačim svašta, se pa pogosto zgodi, da me gledajo zelo čudno.

Ko kupujem sadje in zelenjavo, dam več različnih stvari v eno vrečko, resno pa razmišljam o nakupu košare ali pa cekarja, kamor bi naložila sadje in bi se znebila še teh vrečkic.

Na Nizozemskem sem v špeceriji videla, da so prišli ljudje kupovat salame s svojimi Tupperware posodicami, kamor so jim prodajalke dale salame in nato gor na pokrovček nalepko s ceno.

adj. pravi ...

Tega s sadjem in zelenjavo se pa sam res ne bi domislil. Potem imaš eno vrečko in gor 3 ali 4 nalepke? A nič čudno ne gledajo blagajničárke?

Anonimni pravi ...

Ja, tole s svastiko-plastiko je res neverjetno. Povsod so te plastične vrečke, gledajo pa te najbolj čudno, če rečeš, da ni treba vrečke. Da pa prodajalko odpustijo zaradi tega ... no, to je pa res nezaslišano!

@dinozaver: jaz sem jih v M. vprašal, če se to lahko dela, pa so rekli, da ni problema.

Anonimni pravi ...

Dinozaver, ja eno vrečko in več nalepk gor. Nič čudno ne gledajo, le tisti ročni skener morajo vzet. Do sedaj se ni še nobena pritožila.

Vale pravi ...

Pri nas doma vse nakupovalne vreče uporabimo za smeti. Se pa že od nekdaj sprašujem:
1. Zakaj v trgovinah nimajo samo "okolju prijaznih vreč" iz recikliranega papirja?
2. Zakaj so papirnate vrečke, če jih že imajo, dražje od navadnih?
3. Zakaj pri sadju ni papirnatih škrnicljev?

adj. pravi ...

Če se prav spomnim, je par tednov nazaj en možak, ki je ekspert za vrečke, na radiu razlagal, da so papirnate vrečke okolju manj prijazne od polietilenskih, čeprav te ne razpadejo. Da ne govorim, da so tudi dražje in zato za trgovce pač manj zanimive. Z nafto očitno še ni take stiske, da bi morali ravno pri vrečkah skopariti.

Pika pravi ...

O, kameleonka, SUPER! Sva že 2, katerim talajo debele in tečne poglede! Mene spremlja tekstilna vrečka, ki sem si jo privoščila še v NZ leto in pol nazaj - obožujem jo, ker ima 4oglato dno in se da stvari res lepo zložit. In ima dolge zanke/ročaj, da jo lahko obesim preko rame!
Tudi moj ima v avtu eno tako iz blaga, seveda tudi sadje in zelenjavo kupujeva v čim manj vrečkah - še nikje rmi niso 'težili zaradi tega'! Edino na tržnici se moram pa malo da ne skregat, da mi ni treba vsake zadeve v svojo vrečko dat ;)

Me zelo veseli, da nas je vedno več! Ko sem pa peš, imam pa tako ali tako nahrbtnik!!

Anonimni pravi ...

Mene pa nič ne razkuri bolj kot tehtalci sadja v Intersparu. Ne le, da mora biti vsako sadje in zelenjava v svoji vrečki, še s selotejpom ti jo tako zalepijo, da jo lahko doma samo strgaš. In ne pomaga, če jo sam zavozljaš, vseeno jo morajo po dekretu zalepiti.

In potem v platneni bisagi vlačim domov po 5, 6 vrečk, ki jih lahko samo stran vržem!

V Franciji pa sem opazovala, kako sicer trikrat bolj v plastiko zavito hrano kot pri nas, kupci domov odvažajo v nakupovalnih vozičkih. In s ponosom nosijo lepe pletene košare. Praktično in modno.

Anonimni pravi ...

Aja, pa še odgovor na zadnje vprašanje: kuhinjski serveti so kul in so zelo uporabni. Imam take stajiš, lanene, luškan modrobeli karo, da pašejo k prtu na kuhinjski mizi.

A uporabni za kaj? Recimo za brisanje politega gremlinskega soka in jogurtov, za prijetje vročega piskra, ko kipi čez mleko in podobne zadeve. Mar tega nisi vedela? :-)

Papirnati serveti in vrečke so prav tako neekološki, ker zanje sekajo gozdove. Sem pa zadnjič slišala, da imajo nekje že farme dreves za posek za papirnate zadeve, mislm.

Vanja pravi ...

Karmen, tole s Tupperwarom je vsekakor dobra ideja, čeprav sem prepričana, da bi pri nas kakšni sanitarci takoj skočili v zrak - zaradi "hacaba" namreč. Tako smo sterilni, da bodo še novorojenčki vsak čas na svet pogledali embalirani v vrečkice...
Dinozaver, meni zaenkrat blagajničarke niso zatežile, če je bilo na eni vrečki več nalepk, sem pa že slišala da so komu težile. To kar praviš o papirnatih vrečkah sem pa tudi jaz že slišala.
Pika, mene tudi veseli da nas je vedno več - ste me kar presenetili s toliko komentarji! Lahko bi ustanovili gibanje proti premnožični uporabi pvc-vrečk! ;-)
Razbojnica, se strinjam - to z lepljenjem je res neumno - ja samo strgaš jo lahko. Pleteno košaro je pri meni zamenjala Koziolova nakupovalna torba (hm, ki je btw tudi iz pvc-ja. No, jo pa lahko vsaj n-krat uporabim) in prav fino se počutim, ko s tako stajliš torbo - cekarjem - vijugam med štanti na tržnici!
Ja Karmen tudi meni se zdijo kuhinjski serveti zelo uporabni, večini ljudem pa ne, ker dandanes redkokdo kuha. Nazadnje sem kuhinjski servet zatlačila kar za modrc in je bil namesto predpasnika, da majčka ni bila popackana. Ko kuham, namreč tako navdušeno mešam, da sem vedno vsa poflekana! Aja, pa za svež kruh pokrivat so kul. Nasploh za kruh noter zavit. Najbolj namreč sovražim mehak po kislem smrdeč kruh, ki se tensta v vrečki. Fuj!

Vanja pravi ...

Pravkar sem se spomnila, kako lahko zelo koristno uporabim vrečke iz malo bolj kompaktnega pvc-ja: vanje bom ovila knjige, ki jih bom na dopustu valjala po plaži!

Pika pravi ...

"kako lahko zelo koristno uporabim vrečke iz malo bolj kompaktnega pvc-ja: vanje bom ovila knjige, ki jih bom na dopustu valjala po plaži!"

QL IDEJA!!!!!!

Anonimni pravi ...

dve košari ribn'čanov. ena v prtljažniku za nakupe, druga v stanovanju kot nabiralnik reciklabilne embalaže. si izmenjujeta bivalna prostora.
vrečke za sadje in zelenjavo po novem puščam na blagajni v prodajalnah. mika me da bi to naredil tudi z embalažo za zobne krtačke,
(ok, podarjene cokkie pa sprejmem tudi v plastičnih vrečkah :-)

Vanja pravi ...

Ermin, mislim da bi morali vsi slediti tvojemu zgledu in vrečkice puščati pri blagajni - potem jih nebi več tako navdušeno delili!
Glede vrečke v katerih so (bili) kukiji - pomemben podatek je, da je vrečka refilable. Upam da je še nisi zavrgel?! Če pa že, pa kar v smetnjak in brskat! ;-)

Anonimni pravi ...

skrbno pospravljeni in lično zloženi sta. za repete : -)

Vanja pravi ...

Uh ti šment saj res, dve sta! :-)

Anonimni pravi ...

Tole z več sadja / zelenjave v eni vrečki prakticiram tudi jaz. V Mercatorju nimajo težav, ker vedno uporabljajo ročni čitalec črtne kode, v Sparu (kjer tudi meni cefra živce uno lepljenje vrečk, ki jih niti za smeti potem ne moreš več uporabiti - in zato tudi ne maram hoditi v Spar v City Parku) pa ponavadi kar pisano gledajo, ker večino transakcij zabeležijo prek fiksiranega čitalca. Ampak boli me.

Je pa res, da pogosto mislimo, da bomo so izdelki za večkratno uporabo bolj zeleni, vendar ni nujno. Če gledaš celoten cikel izdelka (in njegovo energijsko pot, vključujoč izdelavo, čiščenje in dezintegracijo), se včasih zgodi, da so boljši izdelki za enkratno uporabo. Ne spomnim se več točno, ampak enkrat sem brala o lončkih: recyclable lončki za enkratno uporabo so bolj "zeleni" kot keramične šalčke - oziroma slednje postanejo bolj sustainable šele po 1000. uporabi, pod pogojem, da jih pereš v varčnem pomivalnem stroju... Mislim, to sem zdaj povedala popreproščeno, ampak you get the point

Anonimni pravi ...

Tole sem še hotela prilepit...

TEJKA pravi ...

To, da ti ponudijo vrečko je le opcija, nihče ne drži pištolo k glavi, da jo moraš vzeti. Včasih rečem "ne hvala", ampak redkokdaj. Pri meni so vrečke dobrodošle. Večje za smeti. Manjše za pasje drekce, srednje za babico. Tudi za smeti.

Če se v tvoj dom ne nateče nič vrečk, kako pa potem kupčkate smeti?

Jaz živim v prepričanju, da že vsaj 20 let uporabljamo okolji prijazne vrečke, tiste ki imajo oznako: zelen trikotnik iz puščic.

Še ena o vrečkah:
http://fensismensi.blog.siol.net/2007/07/04/torbica-enodnevnica/

p.s. zanimiva tema, dober blog

TEJKA pravi ...

Tudi meni nagaja linkanje. Post o vrečkah.

Vanja pravi ...

Ja Tjaša res je, menda da za proizvodno varčnih in "okolju prijaznih" aparatov porabijo veliko več energije kot za one druge... Tvoja priponka pa... dpbra ideja, grozljiv dizajn - bi skoraj raje imela plastično vrečko :-)
Tejka saj se "natečejo" vrečke - ne trdim da nikoli nobene ne vzamem. kljub temu jih je vedno kar dovolj na zalogi... Hvala za link!

Axa pravi ...

Vedno grem od doma z vrečko ali dvema v torbi; tako z nekaj "sosedovimi" vrečkami opravim morje nakupov.

Če pa se le zgodi, da kakšno privlečeva domov, jo uporabiva za smeti.

Ker na koseški tržnici ni veliko trgovin, nas prodajalci poznajo in vedo, kdo ne jemlje vrečk. Meni je niso ponudili že celo večnost - in navadno se zelo začudijo, če le zaprosim zanjo. Ker nisem svetnica, jo sem in tja le pozabim doma.

Ribniške košare so stajliš, ampak štoraste in udarjajo ob noge. Ker jemljem zdravila, katerih stranski učinek je nastajanje modric za vsako figo, sem jim rekla adijo.

Veliko bolj naklonjena sem enako stajliš, vendar pripravnejšim mehkejšim cekarjem iz slame.

Vale pravi ...

Včeraj sem se v Muellerju spomnila nate ... ampak sem vzela vrečko, ker pride prav, ko pakiram gatike in nogavičke za dopust z motorjem ... pa japonkice tudi not gredo ...

Anonimni pravi ...

Ja, se čisto strinjam s tabo. Jaz imam vedno s sabo kakšno veliko plastično vrečko. Vedno me folk čudno gleda, ko imam ponavadi čisto zguljene, a ne raztrgane vrečke. Briga me, samo da nima lukenj. In dobra ideja je ta s papirnatimi vrečkami za sadje. saj včasih so res bile take. pa še sadje lahko diha noter. Najbolj žalostno je pa to kako te folk čudno gleda, če nimaš glih nove vrečke. Sem prav vesela, da se najde nekdo, ki je enakih misli. da potem človek še z večjim veseljem s sabo vlači že 1oox uporabljene vrečke in kakšno pametno pove stoječim v vrsti. Jaz sem za to, da se prodajajo samo papirnaze vrečke- tudi take velike kot jih imajo v Šparu. če ne druzga. Tale DM je pa prav vsiljiv s temi vrečkami. Res. Ko iščeš denar ti kar že vse zložijo noter.