sobota, september 06, 2008

Sizif sem!

Na vsake toliko časa se je treba posloviti od spranih raztegnjenih gat, od modrcev ki niso več za nikamor, pa od prevelikih hlač in kril, za katere človek ne pomni kdaj jih je nazadnje oblekel, da ne govorim o produktih neprištevnih nakupov, katerih se pa z leti tudi kar nekaj nabere!
Ker je današnje šopingiranje vsled moje in prijateljičine virozice odpadlo, sem se odločila, da bom, namesto da bi se cel dan valjala po postelji, vsaj malo koristna in bom končno v omarah naredila red! Ne vem kako se s tem spopadate vi, ampak meni takale prevetritev predstavlja sila velik napor!
Ko človek takole odpre omare in na posteljo zmeče vse drobovje, ki se nahaja v le-teh, si zaželi, da bi tisti hip pod okno pripeljal tovornjak in skozenj stegnil tisto svojo veliko železno ročico, s katero običajno naklada hlode in podobna velika bremena ter vso neuporabno robo fliknil direkt v prikolico in se odpeljal še preden bi jaz začela ugotavljati, kaj od tiste neuporabne šare bom še kdaj navlekla nase in česa pač ne. Ampak ne gre tako. Človek takole odpre omare, vse skupaj zmeče na posteljo, potem pa kot popipsana muha zgubljeno kroži od točke A do točke B, odtod do točke C in spet nazaj ter prelaga stvari v nedogled. Vsako reč prime v roke, malo premisli, potem pa jo ali odloži nazaj ali pa nekam, kjer bo pač počakala na svojo nadaljnjo usodo. In kmalu ugotoviš da s takim tempom ne prideš nikamor. Treba je biti organiziran, hiter in učinkovit!
Na tem mestu človek naredi strateški plan:
Stvari se čisto enostavno delijo na:
a) stvari ki gredo nazaj v omaro
b) stvari, ki ne gredo nazaj v omaro IN PIKA! (Kam bo šlo tisto kar ne gre nazaj v omaro bomo ugotavljali kasneje).
Stvari, ki gredo nazaj v omaro so ta trenutek popredalčkane po naslednjih oddelkih:
a) oddelek lepih stvari, ki se nosijo za na delo ter za zvečer
b) oddelek za šport in prosti čas
c) oddelek "za doma"
d) oddelek "za barvanje las ali za beljenje sten" (zelo majhen oddelek, saj lase barvam le dvakrat letno, belim pa na recimo pet let)
e) oddelek pletenin (kape, šali, rokavice)
f) oddelek rut
g) oddelek štumfov
h) oddelek gat
i) oddelek modrcev

Ker je bil oddelek "za doma" skoraj enako velik kot oddelek lepih stvari, ki se nosijo za na delo ter za zvečer, sta morala dva kupa romati v oddelek, ki ni za nazaj v omaro in počakati na nadaljnji razpored. Ekola, nekako smo opravili s prvim delom.
Z drugim delom je bilo malo več opravka, kajti tu je prišla na plan moja racionalnost (ki se vedno pojavi takrat ko jo najmanj potrebujem in nikoli takrat ko jo potrebujem) in mi velevala, naj iz preostanka naredim šest kupčkov:
a) za babico
b) za M.
c) za S.
d) za Humano
e) za v smeti (velika vreča)
f) za po tleh in za čevlje brisat

Uspelo mi je sprostiti le pol omare ter tri predale. No ja, sprostiti moram le še omaro s šaro, da bodo letne in zimske cote med seboj lepo ločene. Tudi omara s šaro predstavlja velik velik zalogaj, le-ta pride na vrsto jutri.

Takale je usoda sodobnega urbanega človeka; trendi se spreminjajo skoraj tako hitro kot letni časi, mi pa se prilagajamo, kupujemo in nato mečemo stran. Jasno mi je da sem Sizif in tega ne more nič spremeniti. Morda bi problem lahko rešila s tem, da bi se nažirala do tromestne številke na tehtnici, potem bi mi bilo končno vseeno kako izgledam in bi skozi sezono lahko prerinila z dvojimi stegnjenimi hlačami in petimi spranimi majicami. Bi bila morda to rešitev?
Kar naenkrat me ne boli le grlo, temveč tudi glava! Sizif sem, Sizif sem...

P.S. Z Malči sva zavoljo bolezni šopingiranje prestavili na torek. :)

7 komentarjev:

Avena pravi ...

He, he. Ne, ni rešitve. To imš (imamo) nekateri v krvi. Se lahko tolažiš, da je večina taka.
Jaz imam sicer obraten problem. Enkrat na sezono brez milosti pomečem stran vse, za kar se mi zdi, da ne bom več nosila. Potem mi je pa za polovico stvarmi žal.

Vanja pravi ...

No, danes je prišla na obisk babica in naredila inventuro - veliko reči se bo še ponosilo! Če mi bo za katero stvar žal, pa še vedno lahko vzamem nazaj! :)

glista pravi ...

dobra si da ti to rata v enem dnevu, jst tut to zdej počnem, ampak traja že en tedn pa ne zgleda da bo kej kmau konc :( res pa da so tut knjige vmes pa vse te drobnarije k so res bajno (ble) pomembne....

Vanja pravi ...

Glista, a češ da pridem na obisk?! K sem glih v feelingu, boš mela v enem dnevu vse narejen! :)

glista pravi ...

deal, maš jutri čas? ;)

Vanja pravi ...

Em......... imam čas, ampak sem še vedno na bolniški, tako da moram biti doma in kašljati ter piti čajčke. ;)

lili pravi ...

jaz pa ene stvari zmečem proč ene pa odnesem v hišo staršev, tam je še vedno moja soba, pa v eno omaro nekako še lahko kaj zbašem, čeprav ne vem, kak dolgo bo ta sistem še deloval.