ponedeljek, maj 26, 2014

Ležerno


Moja prijateljica trdi, da je ni večje sreče kot je ta, da čez vikend ostaneš doma, bereš knjige, listaš revije in čohaš mačko. Ponavadi se sicer kaj rado zgodi, da ji to ne uspe, saj le nekaj ur za tem, ko izreče ta "čarobni" stavek, povsem slučajno (ali pa tudi neslučajno) nekam odpeketa. A želja ostaja za drugič.


Če ostaneš doma, se lahko lotiš stvari, ki že zelo zelo dolgo niso prišle na vrsto, pa tudi druge, take, ki si jih načrtno ali nenačrtno zanemarjal, uspeš postaviti na svoje mesto. Pa lenariš lahko. Ali pa se lotiš kakšnih zaprašenih nedokončanih projektov. Vse to praviloma počneš ob ugasnjenem računalniku. Po možnosti tudi telefonu. Se mi zdi, da se premalo zavedamo, da je čas, ko nam razne "aparature" ne odžirajo pozornosti, tisti najbolj dragocen. Vsaj malo počasneje teče, če ne drugega.


Katero bitje na tem svetu zna uživati bolj kot to znajo mačke? Ne poznam nobenega.


Večer z vonjem po prihajajočem poletju. Večer, ko ni treba nikamor iti. Odpiraš okna, prižigaš sveče, naliješ pivo. Samo glasba igra, na vsake toliko časa se od nekod zasliši navdušenje ob tem, da je nekdo sredi Španije zabil gol. Rečeš: "A veš, tisti občutek, ki si ga imel, ko si bil star približno deset let. Ko si si predstavljal kakšno naj bi bilo življenje ko boš odrasel. In zdaj je tako."



9 komentarjev:

Iza pravi ...

Do pike tako! Čudovita mačka in krasen ambient. Resnična sreča, če jo znaš videti in doživeti.
Lep dan!

ura pravi ...

Oo,kako lep zapis!

Me je kar v boljšo voljo spravil :)

matilda pravi ...

zaj so (nekaterim) najbolj enostavne zadeve taka pravljica. Zakaj je sreča, če znaš uživat. Zakaj je lenarjenje, poslušanje tišine, čohcanje štirinožneg prijatelja nekja tako nemogočega. morda pa to pride z leti (ki se iztekajo) ;) vanja, točno vem o čemu govoriš. a smo privilegirane?

Vanja pravi ...

Matilda, po mojem nekaj pride z leti, je pa je posledica časa v katerem živimo. Ker se je tako težko ustavit. Včeraj je bila sobota in bil je dež in na moji strani so bila usta zasukana navzgor, ker je bilo vse "tako na izi". :) Ja, je privilegij, zagotovo je!

Pravice živali: Abolicionistični pristop pravi ...

Pozdravljena, Vanja!
Ko si že ravno omenila "brezskrbnost" mačk ... tule je blog z naslovom "Spornost udomačevanja psov, mačk in drugih hišnih ljubljenčkov", ki sem ga nedavno objavil na svojem blogu. Morda te pripravi k razmisleku:
https://leonkralj.blogspot.si/2016/10/spornost-udomacevanja-psov-mack-in.html
Vabljena tudi k branju preostalih objav.
Lp, Leon

Vanja pravi ...

Naš maček sploh ni udomačen, torej tu ni nič spornega. Hvala za mnenje, se opravičujem, ker ga ne bom prebrala. Lep pozdrav!

Pravice živali: Abolicionistični pristop pravi ...

Vanja, le kako lahko trdiš, da ni "nič spornega", ko pa sploh ne veš o čem govorim? Le kako lahko rečeš "hvala za mnenje", ko pa sploh ne veš kakšno je? (praviš namreč, da ga nisi prebrala). Ne glede na to, da te ne poznam osebno, priznam, da takšne ignorance (arogance?) v tvojem odgovoru res nisem pričakoval. Verjamem, da boš vseeno zmogla toliko poguma (in radovednosti), da boš vsaj prebrala o čem je govora. Lep pozdrav, Leon

Vanja pravi ...

Live and let live. Nasvidenje!

Pravice živali: Abolicionistični pristop pravi ...

Vanja, če res zasleduješ pravilo "live and let live", kot trdiš, potem bi morala biti veganka. Zakaj? Zato, ker jesti živali pomeni, da "živiš, toda ne pustiš živeti (živalim)". Biti vegan pomeni odstopiti od popolnoma nepotrebnega izkoriščanja živali. Je moralna osnova, enako kot je moralna osnova ne ubiti sočloveka. Predvidevam, da se ne bi zadovoljila s takšnim odgovorom ("live and let live") nekoga, ki krši temeljne človekove pravice. Samo pomisli: Ali bi oprostila npr. pedofilu, ki ga soočiš z nemoralnostjo njegovih dejanj in le-ta v svoj zagovor reče "živi in pusti živeti"?
Prosim preberi povezavo, ki sem ti jo ponudil in razmisli. Samo to in nič drugega. Lep pozdrav, Leon