nedelja, avgust 08, 2010

Dva dni velikega modrega neba...

_








Dva dni velikega modrega neba, dva dni večernega neba, na gosto posejanega z zvezdami. Brez ure, z ugasnjenim telefonom ter računalnikom spravljenim v stari češnjevi omari. Z neodprto knjigo in neuporabljenimi supergami v ruzaku. Z veliko prelitimi solzami smeha...

14 komentarjev:

ana pravi ...

ste bili srečni ;)

Vanja pravi ...

O ja, zelo srečni, Anja je kar malo zamižala medtem ko smo se basali. :)

Špiklja pravi ...

Zveni in zgleda dolično. Tvoje nogice, s kano porisane?

Špiklja pravi ...

odlično, pardon

Vanja pravi ...

Ne ne, nogice so prijateljičine in celo sama jih je s kano porisala.

GoLa pravi ...

La vie en rose. Čudovito...

Vanja pravi ...

O ja... :)

Karmen pravi ...

Mene pa zelo zanima recept za tisto lepo tortico :-)

Vanja pravi ...

Haha, a nista obedve lepi?! :) Recept za spodnji del je sila preprost: drobtine polnozrnatih piškotov zmešaš z maslom in obložiš model. Krema pa je nerejena po receptu za pomarančno kremo iz knjige Osnovna kuharija (smetana, jajce, želatina, pomarančni sok). Ti zvečer prepišem in pošljem.

Vanja pravi ...

Tista, ki ni tako lepa, je pa narejena po temle receptu: http://foodista.blog.siol.net/2010/06/13/okol-obrnjena-marelicna-torta/
Tudi zelo dobra in hitro narejena, ni pa ravno neka lepotica. :)

Karmen pravi ...

Ma ja, vse torte, ki so dobre, so lepe. Čakam na večer in recept. Jaka ima kmalu r.d. in obožuje sadne torte.

matilda pravi ...

Dva drugačna dneva sta lahko neskončno lepa. Če je tvoja prijateljica kaj podjetna, sem lahko njena stranka.

Vanja pravi ...

Matilda, lahko jo vprašam. Tale poslikava je sicer njena prva - domnevam, da bodo naslednje še lepše! :)

matilda pravi ...

Ko sem jo zagledala je skoraj solza padla /sladki spomini/ potem pa srce zaigralo, ko sem ugotovila, da je na naši hruški zraslo.