Tele moje ponedeljkove izpovedi o dolgočasnih nedeljah se že ponavljajo kot preskakujoča plošča...
Nekam kulturno nepotešena sem zadnje čase in tudi drugače imam že kar močno potrebo po hrupu. Po enem malo večjem koncertu recimo, ne po tem da mi kdo z megafonom zatuli v uho. No ja, včasih za bujenje nebi škodilo tudi to. Danes naprimer.
Včerajšnje dogajanje v Lj (vsaj zame) preverjeno dolgočasno. Festival Sanje se je dogajal v razglašenem muziciranju avstrijske mladine - začuda je bilo kar nekaj publike - v Trnovem se je v precejšnji - meni dokaj nerazumljeni - statičnosti dogajala gledališka predstava - še pivo ni hotelo steči po grlu!! Pristala kje drugje kot na metelkovi, v Jalla jalla in nekako ugotovila, da se kljub vsemu tam še najbolj počutiva "kot doma" - sede na klopci, opazujoč mimo-v-lokal-idoče osebke in njihove pse, ki so si prazno dvorišče okupirali za svoje igrice. Vsaj zlakotnili smo se in se godni za burek odvlekli v Nobel, ki pa je kljub pregrešnim vonjavam tokrat razočaral (mogoče zato, ker je bila nedelja?!) s pretrdo skorjo in neslanim drobovjem. Višek večera je bila zatorej nazajvleka domov, potem pa v posteljo in ogled (spet!!) Amelie!! Božansko.
Danes pa s polno paro in z veliko energije v nov delovni teden! :-(
Ni komentarjev:
Objavite komentar