Prvega prvega

_

Hja, kaj naj rečem, v novoletno jutro sem se zbudila v tuji postelji, med dvema moškima. Preden vaša perverzna domišljija podivja, naj vas razočaram s podatkom, da sta oba prijatelja geja. Eden od njiju me je menda prijazno sezul - zaspala sem namreč s štikli na nogah, ne prvič.
Za razliko od nekaterih me danes prav nič ne boli glava - za nadvse modro se je izkazala odločitev, da se pred odhodom na zabavo napokam večerje - testenine, korenčkova torta in čokočokoladni mousse so bili super podlaga za kasnejše mojite. Mislim da je bil ključni del dobre želodčne podlage prav sljastni težki mousse iz temne čokolade in rumenjakov.
Med popoldanskim poslanjanjem po kavču sem potem razmišljala o tem, kako zelo fino leto je bilo 08. V lanskem letu sem končno odkrila recept kako ukrotiti svoje lase, spet sem začela hoditi na telovadbo, od prijateljice sem se naučila najboljšega načina zlaganja štumfov, v Leclercu sem sredi trgovine poskusila spalno srajco (čez obleko seveda, da ne bo pomote), naredila sem svoj prvi creme brulee, bila v Berlinu in Amsterdamu, bila na koncertu Massivov in Murfijeve Rozine, začela pisati knjigo (ki ima resda šele 22 strani a kanim jih naklepati veliko več), pustila sem deca, ki ni odgovarjal standardom in se spoprijateljila s punco, s katero me je dec, ki ni ustrezal standardom, prevaral. Nekaj mesecev sva celo skupaj živeli, šli skupaj na počitnice in skupaj silvestrovali. Hja, nič se čudit - enake ptice skupaj letamo in D. je res dobro izbral - dva jackpota naenkrat je imel. In ju, jasno, tudi naenkrat izgubil. No, če smo iskreni, decu, ki ni ustrezal standardom dolgujem zahvalo, da se od dneva ko sva zaključila najino dvoletno druženje, nisem niti minutko dolgočasila. Moj novi moto je: Življenje ni nikoli tako bizarno, da ne bi moglo biti še bizarnejše - važno je le, da človek iz teh bizaritet potegne najboljše.
No, ne bom vas več kratkočasila s svojimi patetičnimi izlivi in razkritji, če se vam zahoteva resničnih zgodb si kupite Lady ali preklopite na Kanal A, jaz pa grem brat Preklete kadilce, ki sem si jih prejle kupila na stojnici na Kongresnem. Na teveju itak ni nič pametnega - leglo ertevejevsko, le odkod jim ideja, da na takle praznično zmačkam dan kogarkoli zanimajo razvaline brežiškega gradu?! Bo treba na večer malo pobrskati po polici s petimi dvd-ji!